Zgodovina: To izredno koristno in zaupanja vredno pasmo, so kot zveste spremljevalce uporabljali že pred stoletji, čeprav je razmeroma kar mlada pasma. Država njihovega izvora naj bi bila Velika Britanija. Labradorci prihajajo iz Nove Fundlandije. Tam so sprva služili kot ribiški psi, in prinašali ribiške mreže iz ledeno mrzlih voda. Takrat so poznali dva tipa prinašalskih psov,kratkodlakega in dolgodlakega. Kratkodlaki se je imenoval Labradorec svetega Janeza. Novofundlandski ribiči so hodili prodajati v Anglijo ulovljene ribe, kjer so prodajali tudi pse.V 19. stoletju so se razširili po celem otoku Velike Britanije in služili kot lovski psi. Imajo zelo dobro razvit vonj zato lahko najdejo ustreljeni plen. Od tod tudi ime PRINAŠALEC. Iz preteklosti so prenesli zelo veliko ljubezen do vode. Skozi zgodovino se je razvijala zgradba njihovega telesa in s tem tudi dedne bolezni kot je displazija kolkov. Prva pojava rumenega labradorca sega nazaj v leto 1899 ko je Major C Radclyffe vzredil dva rumena labradorca iz črnih staršev. Ben Hyde je bilo ime v skoraj večini rodovnikov v preteklosti. Zanimiv pa je podatek, da ga korenine izvora vežejo s precej večjim psom, novofundlandcem. Čeprav so pasmi uporabljali isti prebivalci, pa so labradorji dočakali svoj izvor precej kasneje, v letih okoli 1800. Da so pasmi ločevali, so labradorcem nadeli ime ‘Majhni vodni psi’. Koristili so lastnikom pri lovu, prinašali so plen in tako se je še danes ohranila njihova oblika. Trda, vrhnja krovna dlaka in gosta poddlaka, ki je primerna za vse razmere. Predvsem pa jim koristi v vodi, saj jim le-ta ne prodre do kože. Zaradi namenov, s katerimi so jih uporabljali gospodarji, so leta in leta večali svojo ljubezen do vode in prinašanja, kar s pridom uporabljamo tudi danes. Zaradi njihove predanosti in učljivosti pa so po razseljevanju v druge dežele, zasloveli po vsem svetu kot ena izmed najbolj popularnih pasem in svoj sloves so ohranili do danes.

Kot je že rečeno, so jih prebivalci skoraj vseh koncev sveta, sprejeli z veliko dobrodošlico. V veliko zgodbah so jih ljudje opisali kot junake, ki so in še vedno z vsem srcem rešujejo človeška življenja. In to je resnica, ki so jo obnavljali in zapisovali ljudje, ki so jim še danes hvaležni. Njihovi izredni čuti so se uveljavili in mnogi od nas poznamo slavne reševalce in pomočnike, ki so se vestno prebijali skozi svoje življenje. Niti en košček papirja, ali kos slike ne more oživiti njihove preteklosti, ker je ne moremo videti na lastne oči, pa se vseeno lahko zavedamo, kolikim ljudem so dali dajejo in bodo dajali le vse najlepše in z ljubeznijo, ki izvira iz srca njihove duše. Veliko lastnikov in ljudi, ki so jih spoznali in z njimi živeli življenje jih je opisalo kot oživljene angele, angele s štirimi nogami.

Splošno: Uradni, veljavni FCI so jim priznali 24.6.1987 v VIII. FCI-ju, pod sekcijo 1 (prinašalci) s številko 122. Spadajo v skupino šarivcev, prinašalcev in vodnih psov. Ker so delovnega značaja potrebujejo predvsem delovni izpit. Za samce se upošteva višina med 56 in 57cm, za samice pa je meja plečne višine med 54 in 56cm. Nagnjeni so k požrešnosti zato moramo paziti, da bo njihova teža kazala med 25 in 34kg.

Karakter: Nedvomno, se v labradorcih precej stežka najde kakšna karakteristična ‘napaka’. Poleg nedoumljivo nežnega in elegantnega značaja so tukaj tudi možna požrešnost, kaj več pa bi se zopet težko našlo. So izredni oboževalci vode, zato je pri tem potrebna tudi pazljivost, da se ne bi v vsej radosti med težkimi zimskimi dni pognali na rahlo zaledenelo reko, kjer bi se kaj kmalu lahko pripetila nesreča. Vsekakor pa so željni pohvale in se izredno potrudijo, da bi ustregli vsemu kar jim je zadano, zato moramo paziti, da to lastnost uporabljamo samo in izključno v pozitivne namene.

Obvezni testi za vzrejo: Pri vzrejnemu pregledu je na srečo obvezno slikanje kolčne in komolčne displazije. Rentgenske slike so veljavne, če so slikane pri psih, ki so bili pri slikanju stari najmanj 12 mesecev. Seveda pa lahko vzrejni pregled opravljajo le labradorci, ki so stari najmanj 15 mesecev. Vsekakor se jih ocenjuje tako telesno, kot tudi značajsko, zato moramo biti pozorni, da se naši labradorji vedejo tipično - radovedno, neustrašno, neagresivno, živahno in prijazno. Telo mora biti mišičasto skladno oblikovano. Brez mlahave kože na obrazu in vratu, s trdnim, širokim repom, trdo krovno dlako, pravilne hrbtne linije, pravilni koti telesa, itd..Vsako odstopanje, tako v značajskih kot tudi v videznih napakah je šteto kot napaka. Dopuščena je tudi bela lisa na prsih, zaradi katere pade cena ampak po značaju je še vedno iz zlata.